Komentarji(0) naj vam bo leto 2008 postlano z rožicami, da se bodo vaši bančni računi polnili, da se bo miza šibila od dobrot, da vam nikoli ne zmanjka sreče in zdravja toliko, kolikor ga lahko prenesete.
Komentarji(5) December mi je bil vedno kul. Včasih zaradi snega in pričakovanja novoletnih daril, pa postavljanje božičnega drevesca in jaslic pri stari mami, sedenje ob starem atu, ko je igral na orgle pri polnočnicah. Kasneje zaradi “radosti” ob veselem decembru, kuhanemu vinčku na ljubljanskih stojnicah, sproščenosti samega meseca itd. itd.
Ko človek začne delati, je december na eni stran mesec zaključnih zabav, poslovnih kosil in večerij. Hkrati pa je najbolj preklet mesec, ker je potrebno narediti vse za nazaj, vendar ugotavljaš, da nihče več ne dela, sam teb težijo, da končaj vse kar moraš. Dokler letos nisem šel na svoje, nisem nikoli delal v zasebnem sektorju, tako da trinajste ne poznam, prav tako ne vem, kaj je to božičnica. Ne da bi se sekiral kaj veliko, ampak samo v opomin vsem, ki jo zahtevajo po defaultu. Kot podjetnik posameznik, ki posluje dobrih sedem mesecev, seveda na kaj takega ne morem niti pomisliti, kaj šele, da bi si jo lahko privoščil. Ampak to ni poanta tega vnosa.
Zadnjih nekaj let opažam, da mi zaradi tempa življenja, zmanjkuje časa za uživanja ob decemberskih praznikih. Izgubil sem tisti občutek veselosti, ki me je ponavadi preveval v tem času. Letos sem si rekel, da moram nekako temu narediti konec. Ker po pravici nisem vedel, kako naj se tega lotim, sem prejšnjo soboto enostavno šel v štacuno pod mojo bajto, nakupil okraske za drevesce in lučke ter ga v ihti takoj postavil.
A je zarad tega kaj bolje, sem dobil občutek prazničnosti nazaj v svoje življenje? Malo res, ampak z malimi koraki se daleč pride.
Pa vesele praznike bralcem, ki še niso čisto pozabili na tale blog, čeprav sem zelo nekonsistentni pisec.
